prehrana

Kupljena živila naj bodo čimbolj sveža, naravno pridelana in kakovostna. Kupujmo živila s čim manj dodatkov in brez konzervansov, izogibajmo se predelanim živilom in že pripravljenim jedem. Visoko raven čistoče moramo imeti tudi pri sami pripravi in kuhanju živil. Sem sodijo nam znane navade, kot so umivanje rok pred in med pripravljanjem hrane, pred jedjo in umivanje zob po hrani. Delovni pult vedno čistimo sproti z vodo. Redno čistimo omare za shranjevanje živil, kamor shranjujemo le kakovostna in zdravju koristna živila. Stara živila s pretečenim rokom uporabe je potrebno sproti odstranjevati. Temu se izognemo tako, da kupujemo manjše količine živil in pogosteje, da hitro lahko uporabimo kupljeno živilo. Pomembno je, kako smo razpoloženi ob pripravljanju hrane, saj se naše misli ob pripravi in kuhanju vgradijo v skuhano jed, zato se je potrebno zavedati tudi svojih misli, ki naj bodo čimbolj čiste in pozitivne.

Naše telo deluje usklajeno z naravnimi ritmi in vgrajeno imamo biološko uro, zato je dobro, da imamo vedno ritem in red v prehranjevanju. Zajtrk uživajmo zjutraj od sedme do devete ure, ko je optimalno delovanje želodca. Kosilo zaužijmo, ko je sonce najvišje, saj je takrat moč naših prebavil najboljša, ta obrok  je običajno najobilnejši v dnevu. Večerja naj bo obvezno najmanj dve uri pred spanjem. Jed naj bo lahka, hitro prebavljiva. Kadar pozabimo na večerjo in se spomnimo tik pred spanjem, da moramo jesti, je bolje, da izpustimo ta obrok. Malice so vmesni obroki ali prigrizki, ki odgovarjajo vsem pravilom zdravega hranjenja, lahko jih je več, predvsem vedno takrat, ko začutimo lakoto. Najboljša izbira so sadje ali zelenjava, ki jih nosimo vedno s seboj za primer lakote. Zapomnimo si, nikoli, ampak nikoli ne izstradajmo telo, ker se potem pojavi volčja lakota in takrat nimamo več nadzora nad uživanjem hrane. Takrat delujejo nagoni in osnovni nagon po preživetju je izredno močan, tako, da ga ne bo moč ustaviti. Vsaki dve do tri ure nam v krvi pade krvni sladkor in takrat bi morali nakaj malega zaužiti. Zelo pomembno je za naše zdravje in ravnovesje, stalno vzdrževati primerno raven krvnega sladkorja. To dosežemo z uživanjem hrane pogosteje, v manjših količinah in vedno ob istem času. Poleg tega je dobro, da vemo, da je izkoristek hrane, ki jo zaužijemo vedno ob istem času veliko večji ob manjši porabi energije za prebavo in presnovo, saj se telo že pred zaužitjem pripravi na obrok. Spomnimo se Paulovega refleksa, kako se je psu cedila slina že ob zvončku ali utripu rdeče luči. Pri hranjenju sodeluje organizem kot celostno bitje, vsi čuti so vgrajeni v sprejemanje energije skozi hrano, če jih znamo izuriti z rednimi obroki, nam bodo v pomoč. 

Veselo razpoloženje pospešuje prebavo in presnovo. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje sta za prebavo enako pomembna, kakor kakovost hrane. Hrana je zelo gosta oblika energije, kako jo uživamo in sprejemamo, tako jo lahko tudi uporabimo. Kadar smo v stresu ali slabo razpoloženi, najprej izvajajmo dihalne ali telesne vaje, pojdimo na sprehod, meditirajmo, toda nikoli ne posegajmo po hrani. V stresnem stanju, telo ni sposobno dobro sprejemati in prebavljati hrane, takrat gre vsa kri in koncentracija telesa v mišice ali možgane, v pripravo na akcijo; boj ali beg. Prvo se moramo sprostiti, kar lahko naredimo tudi z molitvijo ali zahvalno tišino pred hranjenjem. Hrana je božji dar, zato jo pripravljajmo, kuhajmo in uživajmo z radostjo in spoštovanjem.

Vitalnost in moč nista odvisna od količine hrane, temveč od tega, koliko hrane lahko prebavimo in presnovimo, ter kako »živo hrano« uživamo. Hrana je duh in ko se začnemo zavedati kaj jemo, začnemo jesti manj in bolj kakovostno. Pisatelj Christian Morgenstern je zapisal, da bi brezmejno naraslo število uživalcev rastlin, če bi moderni človek moral sam ubiti živali, ki si jo postreže kot hrano. Kadar imamo živilo za hranjenje pred seboj, preden ga zaužijemo, se vprašajmo, kakšno je bilo seme, kako je raslo, kako je bilo pridelano, predelano,  kdo ga je pridelal, predelal in pripravil. Morda bo tudi to imelo vpliv na našo izbiro živil. Ob prenajedanju postane um nemiren in top, telo pa je težko in utrujeno. Postanimo gurmani in uživajmo v tem zelo svetem opravilu, saj je lahko že malo hrane zelo, zelo hranilne. 

Za dobro prebavo je pomembno dobro žvečenje in ustrezno kombiniranje živil. Vsak obrok bi morali vsak štiridesetkrat prežvečiti. Običajno pa jemo prehitro in prevelike količine hrane v enem zalogaju. Morda bi bilo dobro, če bi po zaužitju zalogaja odložili pribor in se posvetili žvečenju. Dobro žvečenje je ključ dobre prebave.  Običajno hrane ne jemo, jo goltamo, zato težko nadziramo zaužite količine z občutkom sitosti. Dobro je, da med hranjenjem, ne pijemo. Preveč tekočine razredči prebavne sokove in hrano, zato je prebava otežena. 

V svetih spisih je zapisano, da bomo vsak grižljaj, ki ga v času izobilja zavržemo, v času pomanjkanja pogrešali. Približno se navadimo načrtovati pripravo ustrezne količine hrane za obrok. Bolje, da hrane zmanjka, kot, da jo zavržemo. Pregrevanje ali postana hrana je lahko škodljiva za naše telo. Naučimo se na krožnik naložiti le toliko hrane, kot jo lahko pojemo. Običajno je dobro, da si ogledamo velikost svoje pesti, to nam je merilo za količino enega obroka. Raje uporabljajmo manjše sklede ali krožnike, raje si večkrat dodajmo hrano, kot, da puščamo hrano ali se prenajedamo, saj v obeh primerih škodimo sebi. Kadar moramo hrano zavreči, ker se je pokvarila, jo dajmo živalim, zakopljimo v zemljo, kompostirajmo ali vržemo v vodo.

Po ajur-vedi post krepi moč volje in telesno zdravje. Občasen post okrepi čute, um in zavest ter omogoči prebavnemu sistemu počitek. Ajur-veda priporoča kratke poste, od enega do treh dni, ko pijemo le vodo. V tem času se veliko gibajmo na svežem zraku in izvajajmo raztezne vaje. V primeru daljših postov, si lahko izberemo ustrezne sadno-zelenjavne sokove, kar deluje zdravilno. Pri daljših postih je dobro, da se poučimo o pripravi na post, samo izvajanje posta in prilagajanje na ponovno hranjenje. Priporočljivo se je posvetovati z zdravnikom in strokovnjakom za daljše poste. Med postom je nujno natančno samoopazovanje, pozornost mora biti usmerjena na vsako spremembo, ki se dogaja, veliko se moramo gibati, pravilno dihati in redno odvajati. Z gibanjem na svežem zraku in pitjem zeliščnih čajev pospešujemo potenje in odstranjevanje strupov preko kože. Kadar imamo težave z odvajanjem, si lahko pomagamo s klistirjem tople vode ali kamilic. Pitje neoporečne in zdrave vode je nujno, da ne bi prišlo do dehidracije telesa.